ni ravno samo eden , jih je kar nekaj in ponavadi pišejo po nareku drugih inštitucij kis, okoljsko ministrstvo, zbornica.

Da bi si nekdo kar nekaj zmislil težko verjamem, večino ukrepov ki jih imamo je podobnih PRP jem drugih držav.
Tu nismo ravno inovativni.
So pa zneski mogoče drugačni. A glede na tolmačenje EU je vse kar je nad 5.000 €/ letno veliko denarja na posamezno kmetijo in ta znesek po moje dobi skoraj vsak, ki živi le od kmetijstva ali pa mu to predstavlja večino prihodkov.

Copy/Paste

Premnogo ljudi vidi pri kmetu le velik traktor in zverinsko mehanizacijo. Tako se širijo govorice: »Poglejte, kako živijo na račun subvencij.«

Uradno: »Neposredne podpore se uvedejo, kadar raven cen kmetijskih pridelkov ne omogoča primerne dohodkovne ravni prebivalcev, in so nadomestilo dohodka zaradi zmanjšane tržnocenovne zaščite.« To pomeni, da so subvencije, v strokovnih krogih tako imenovana nepovratna plačila, dodeljene za pokrivanje razlike med proizvodnimi stroški in nerealno ceno pridelkov na trgu.

Kmet, ki prejema neposredna plačila, pa mora spoštovati tudi zahteve gospodarjenja. Ta zahteva se imenuje navzkrižna skladnost.

Če razumemo širše delovanje trga, nam je lahko jasno, da subvencije zanj niso nagrada, ampak v najboljšem primeru realna cena prodanega pridelka. Lahko bi celo rekli, da so namenjene potrošnikom.

robinzon je napisal/a:

Simon, če hočejo imet lepo naravo mora biti poleg gozda še kak pašnik, njiva in travnik. Hribovske površine se bodo z ukinjanjem strmih leg in z temi bedarijami kako varovati živali pred zvermi, sedaj začele še hitreje zaraščati! Kot da v Sloveniji ni že dovolj gozda. Edino pravilno bi bilo da se subvencije za travnike in pašnike uveljavlja le z obremenitvjo GVŽ in dosledim sankcioniranjem tistih ki površine puščajo v zaraščanje. Vzorčni datum bi vzeli 1.1. 2015. Lastniki brez živali bi zemljo dali v najem kmetu ta bi plačal nekaj najemnine in volk bi bil sit koza pa cela. Sedaj nekdo brez truda pokasira več kot tisti ki dela in to ni prav! Tako bi dobili večje kmetije ki bi bile lahko celo konkurenčne ostalim državam, pokrajina bi bila obdelana in tujci bi se čudili kako lepo pokrajino imamo. Na tistem predavanju se je ena debeloritna baba iz agencije izgovarjala da mora kmet nekaj narest če hoče dobit subvencije. Se strinjam! Ampak podarjanje subvencij tistim ki ne kmetujejo velikodušno ostaja in ta njena izjava ne drži vode!

Točno tako je!
Z tem, ko bi "papirnate kmete" ukinili bi bilo na podeželju precej več delavnih mest. Kmeti kateri že sedaj ohranja pokrajno bi dobil samo pošteno plačilo za svoje delo.
Sedaj se "papirnati kmeti" vozijo z novimi Golfi kmetovalec, ki pa res dela in obdeluje površine (torej vzdržuje krajno)pa se komaj prebije čez leto. Le- ta subvencije namenja za to, da bo lahko omenjene površine obdelal-popasel ali pač kako drugače obdelal.
Prvi pa ima edino skrb, da nekomu "podturi" to zemljo, da jo obdela. Kmet, ki ima živino navadno nima dovolj osnovne krme, saj mi v hribovskem svetu in je prisiljen pokositi zemljo od prvega.
Prvi pa seveda nekaj krat na 10 let podpre avtomobilsko proizvodnjo.

Enostavno uvesti recimo 10 GVŽ za minimalni pogoj, da imaš lahko subvencije in zgodba bo šla v pravo smer.

LP M

To se pa jaz ne strinjam s tabo kar si napisal v zadnjem stavku pa čeprav mam več kot 10 ž.

Simon MS je napisal/a:

Copy/Paste Premnogo ljudi vidi pri kmetu le velik traktor in zverinsko mehanizacijo. Tako se širijo govorice: »Poglejte, kako živijo na račun subvencij.« Uradno: »Neposredne podpore se uvedejo, kadar raven cen kmetijskih pridelkov ne omogoča primerne dohodkovne ravni prebivalcev, in so nadomestilo dohodka zaradi zmanjšane tržnocenovne zaščite.« To pomeni, da so subvencije, v strokovnih krogih tako imenovana nepovratna plačila, dodeljene za pokrivanje razlike med proizvodnimi stroški in nerealno ceno pridelkov na trgu. Kmet, ki prejema neposredna plačila, pa mora spoštovati tudi zahteve gospodarjenja. Ta zahteva se imenuje navzkrižna skladnost. Če razumemo širše delovanje trga, nam je lahko jasno, da subvencije zanj niso nagrada, ampak v najboljšem primeru realna cena prodanega pridelka. Lahko bi celo rekli, da so namenjene potrošnikom.

Jaz pa se velikokrat pošalim kako je bilo na morju z novim avtom, ko baliram ljudem, ki samo pokosijo in potem bale recimo prodajo.

Velikokat zasledim ravno ta pogovor »Poglejte, kako živijo na račun subvencij.« Kaj ni hudič, da v nedeljo, ko grem spravljati krmo ravno na njegovem vrtu gori "gril" in se pečejo srbske dobrote...

LP Marolt

[quote="marolt"]

robinzon je napisal/a:

Simon, če hočejo imet lepo naravo Enostavno uvesti recimo 10 GVŽ za minimalni pogoj, da imaš lahko subvencije in zgodba bo šla v pravo smer. LP M

zbornica je že sedaj lobirala za prag 5ha.
je tudi zakonodajna možnost, ki jo vlada lahko sprejme, prek t.i. aktivnega kmeta.

Tako da bodite glasni da vas vlada, židan slišijo.

Sam se s tem strinjam bolj pogojno , problem pri nekaterih ki začnejo, male eko kmetije...

Se pa najbrž tega problema zavedajo tudi na agenciji.

Počasi se bo to najbrž začelo sankcionirat, ker določilo o tem da moraš prijavit vse površine, ki jih uveljavljaš že nekaj časa velja.
Potlej je poznan tudi termin- umetno ustvarjanje pogojev za pridobitev podpor.

Preprosto je to kontrolirat s prisotnostjo mehanizacije na KMG ali pa z izstavljenimi računi za krmo oz. računi za storitve.

To se bo v naslednji petih letih najbrž preverjalo, ker bo imela agencija vsaj 20.000 malih kmetov manj za kontrolirat in bojo ostali deležni več nadzora.

Za rejo domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri je v KOPOPU pogoj imeti elektro-ograja v višini 160cm plus še zagotovitev nočne ograde. V naši okolici ne poznam nikogar, ki ima tako zagrajen pašnik. Torej usi izpademo iz tega podukrepa. V lanskem letu je bilo preveč napada volkov, zato so morali birokrati ukrepati

mislim da ravno iz naslova obdelanosti kulturne krajine ne bi smel biti prag minimalno 5 ha.
Zakaj?
zgolj primer:
Razne hribovske vasice še vedno premorejo precej malih (poleg nekaj malce večjih) "popoldanskih" hobi kmetov, ki ves "pred" in "pošihtni" čas, vse konce tedna, dopust pa še državne praznike ponucajo zato, da z vilami in na polivinilu "sterajo" mrvo do "pota" , ga po možnosti še v kozolec navesijo, potem pa stranski produkt živinoreje (beri: gnoj) na raznih platojih in domačih pogruntavščinah zvozijo ob primernem vremenu in zopet ročno - "dobre vile na 5 rogljev" porazdelijo po površini da bo s5 kaj zraslo.
Vmes tolčejo robido, pa lesko,..da jim ne zmanjšajo gerkov ter da zgleda krajina vsaj za silo urejena.
Rezultat:
Poleg samooskrbe oddajo še par teličkov pa kakega bikca, ves denar pa "zmečejo v svoj hobi", tudi vse subvencije.(stroji - trgovci, serviserji, repromaterial- zadruga, veterinarji,...)

poanta zgornjega sestavka:
"Misli globalno - deluj lokalno!"
Kjer je še dovolj takih "rekreativcev" so vse male "flike" obdelane, je pa vse skupaj premalo (izplen v €) za enega "profesionalca" oz preveč (površinsko) da bi lahko to obvladal.
BTW, "bregarska" mehanizacija iz avstrijskih in švicarskih znastvenofantastičnih video prispevkov je že za veliko večino večjih slovenskih kmetov zgolj pobožna želja.

Sicer pa, kaj je s tistim "pavšalom", ki ga je g. minister omenjal??? Bi bla koza cela, volku pa ne bi bilo "potrebno" kontrole delat.

Nazadnje urejal/a krivc 30 Jan 2015 19:30; skupaj popravljeno 1 krat

Krivc, kot si zgoraj napisal, je čisto resnično. Npr, pri nas imamo dobrih 5h in to na 9 koncih, ki so oddaljeni do 13km od doma. Kaj narediti? Delati naprej z izgubo, ker dajanje v najem odpade, saj senožeti ne bo nobeden pokosil.
V tem obdobju bojo morda vidli, da so ga pposralli, ampak za to bo kriv kmet, ker se mu kao ne bo dalo delati od 5.30-22 in še šiht vmes.

krivc je napisal/a:

mislim da ravno iz naslova obdelanosti kulturne krajine Sicer pa, kaj je s tistim "pavšalom", ki ga je g. miister omenjal??? Bi bla koza cela, volku pa ne bi bilo "potrebno" kontrole delat.

shema za male kmete .Žal to velja le za osnovno plačilo ne pa OMD in KOPOP.