To, da pijan sinko malo zagrozi novinarju rumenega časnika, po mojem v normalni politiki ne bi smela biti top tema. Pri nas pa je tudi to dobro, ker konkretnih dobrih in realnih predlogov politika nima. Kaj šele časnikarji..

Seveda so ga sprovocirali. Finance in Zoki so že dolgo na bojni nogi. Pa kaj. Vseeno je nedopustno. Kar naj zdaj tepčka policija malo gnjavi, da bo zašvical. Opravičevati se je že začel, pa še ati je jezen nanj... ubožček

Nova definicija besede demokracija: samo novinar lahko vse reče kar misli in mu leži na duši....

_Pepe je napisal/a:

To, da pijan sinko malo zagrozi novinarju rumenega časnika, po mojem v normalni politiki ne bi smela biti top tema. Pri nas pa je tudi to dobro, ker konkretnih dobrih in realnih predlogov politika nima. Kaj šele časnikarji..

Finance zagotovo niso rumeni časnik. Pijan sinko ljubljanskega župana ni katerikoli pijan sinko. Pijan sinko ljubljanskga župana je sicer nadpovprečno vpliven član nekega klana. Besede pijanega sinka ljubljanskega župana je treba jemati strogo resno.
Nasplošno velja, da tisto kar pijan človek reče, tisto trezen misli.

točno tako, nevednež. o jankoviču je škoda zgubljati besede, o Ljubljančanih pa tudi, ker imajo tako oprane možgane...

p.s. - citiram enega komentatorjev z rtvslo.si:
jankovič nisem napisal z mehkim č zato, ker imam že slovensko tipkovnico.

Simon MS je napisal/a:

Nova definicija besede demokracija: samo novinar lahko vse reče kar misli in mu leži na duši....

Pa še ena definicija demokracije: "Demokracija je diktatura manjšine nad večino."

nevednež je napisal/a:

Finance zagotovo niso rumeni časnik.

Finance so rumeni časnik. Nič drugega. Nehal sem jih sicer brati na dan, ko so začeli očitati vladi, da z zmanjševanjem števila dohodninskih razredov in ukinjanjem davka na plače Bajuk (pa sploh ni bistveno, kdo je bil takrat minister) najbolj sebi dviguje plačo. Pol leta prej pa so pisali dan na dan, da imamo preveč obdavčene plače in nam hočejo vsi strokovnjaki pobegniti.
Finance so populističen rumen časnik, ki tako kot je značilno za druge rumene časnike, ne zna povleči rdeče niti iz svojih člankov in v nekaj dneh obrne vižo, da bi bil bolj bran in popularen.
Verjemi, če bi bil izvoljen kdo drug kot Janković, bi novega zasledovali, mu metali polena pod noge, starega pa poveličevali v nebo in vse bi bilo naenkrat OK v preteklosti, sedaj pa vse narobe.

Finance so rumen častnik
Demokracija je pa diktatura 51%.

demokracija je prdec...vsak lahko prdei...eni smrdijo drugi pa ne..

Tole sem dobila po mejlu:

Je tudi vas kaj sram?


Sram me je, da v državi sredi EU, članici prestižnega kluba OECD in
Nata, državi z evrom ne morem mirno trditi, da se spoštuje pravna
država, da se spoštujejo pogodbe, da se spoštujejo temeljni
demokratični standardi, da se ne malikuje socializem in da vlada red.

Še bolj me je sram, da je Vegradu z državno pomočjo uspelo izgnati
bosanske delavce, namesto da bi jim plačal za opravljeno delo.

Sram me je, da sredi Evrope umre človek, ki sploh ni prišel do
zdravnika, ker ni imel zdravstvenega zavarovanja.

Še bolj me je sram, ker napake sploh niso napake.

Sram me je, da so v deklarirano socialni državi po letih konjunkture
delavke v Muri in še kje delale za nekaj sto evrov.

Še bolj me je sram, da v letih konjunkture sindikalni voditelji niso
naredili nič za višje plače, po navedbah dela članstva domnevno zaradi
zlizanosti z direktorji, zdaj pa vpijejo o obvezni delitvi dobička, ki
ga ni.

Sram me je, da slovenski gospodarski nacionalni interes in z njimi kup
najsijajnejših menedžerjev postaja sinonim za goljufijo.

Še bolj me je sram, da se goljufija nagrajuje.

Sram me je, da se v Sloveniji ploska, ko tat vpije "primite tatu".

Še bolj me je sram, da te nihče ne sliši in ne upošteva, če nisi tat.

Sram me je, da Sloveniji vladajo klientelno-interesna omrežja.

Žalosten sem, da smo državljani Slovenije zaradi kartelnih dogovorov
mastno preplačali avtoceste.

Še bolj sem žalosten, da se gradbeniki po državno pomoč pripeljejo v
limuzinah, predsednik vlade Borut Pahor pa se z njimi pogovarja, kako
naj jim z davkoplačevalskim denarjem še enkrat pomaga.

Sram me je, da so me elektrodistributerji odirali pri plačilu
elektrike zaradi kartelnih dogovorov.

Še bolj me je sram, da "so what". Pa kaj potem.

Sram me je, da smo najprej davkoplačevalci sanirali največjo državno
banko, pa nam jo je tudi zaradi zlizanosti omrežij in interesov uspelo
spraviti na kolena. Sram me je, da NLB potrebuje vsaj 400 milijonov
evrov.

Še bolj me je sram, da je ta banka hkrati dala posojilo za stadion Stožice.

Žalosten sem vsakič, ko pogledam na plačilni list, koliko davka
plačujem državi, da je takšna, kot je.

Še bolj sem žalosten, ker mi ne preostane drugega, kot da plačam,
sicer bi me zaprli.

Žalosten sem, ko to pišem.

Še bolj sem žalosten, ker vem, da mnogi čutijo enako, pa so tiho.


Mene pa je poleg vsega še dodatno neizmerno sram, da bodo tudi tisti,
ki do bančnih kreditov niso imeli pravice, ker so bili kreditno
nezmožni, zdaj plačevali podporo taistim bankam , ki jim kreditov niso
odobrile in ne tisti, ki so kredite dobili in jih nikoli vrnili.